Trema je koristno čustvo

Tremo občutimo, ko se nahajamo pred neko za nas zelo pomembno situacijo za katero verjamemo, da se nismo dovolj dobro pripravili in bo to za nas imelo negativne posledice.

Kaj je trema?

Trema je torej ena izmed oblik strahu, ki se nanaša na prihodnost. Zamišljamo si situacijo v prihodnosti (na izpit, javni nastop, tekmovanje, razgovor za službo ipd.), na katero se nismo dovolj dobro pripravili in nas je strah, da bomo zato drugim slabo predstavili svoje sposobnosti in znanje.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika je trema opredeljena kot »neprijetna živčna napetost, vznemirjenje pred javnim nastopanjem«.

Tremo občutimo v situaciji, ki je za nas pomembna. Zelo pogosta je trema pred javnim nastopanjem. V neki raziskavi je bilo ugotovljeno, da je strah pred javnim nastopanjem močnejši od strahu pred rakom, letenjem, višino in celo smrtjo.

Kako se trema kaže

Preden oseba stopi na oder ji močno utripa srce in lahko zardi, ima občutek , da jo »trema zagrabi«, strah jo je, kaj si bodo drugi mislili o njej, da bodo ugotovili, da ni toliko dobra kot se kaže, da je. Tremo lahko razumemo tudi kot strah, da se nam bodo drugi posmehovali.
Trema se lahko izraža v različni jakosti. Šibka trema lahko deluje na osebo zelo stimulativno, saj jo spodbudi, da se bolje pripravi na situacijo. Premočna trema pa lahko osebo ohromi in se zaradi nje izogne neki situaciji.
Simptomi treme se kažejo kot tresenje glasu, pordela lica, mrzle roke, napetost v celem telesu ali posameznih delih telesa, potenje, stiskanje v prsih, pomanjkanje apetita, krči v trebuhu, pri nekaterih ljudeh pa celo kot bruhanje, glavobol ali driska.

Stimulativna trema

Teja je dober mesec v novi službi in šefica ji je naročila naj izpelje izobraževanje in pred novimi poslovnimi partnerji predstavi njihov nov artikel. Teja se čuti povsem nepripravljena, saj je na novem delovnem mestu, nima izkušenj z javnim nastopanjem in meni, da izdelka še ne pozna dovolj dobro. Ve, da mora izpolniti naročeno nalogo, a se za to ne čuti sposobno. Strah jo je, da bi se osramotila pred nadrejeno in poslovnimi partnerji. Ker se želi pokazati v najboljši luči, se odloči poiskati pomoč. Dogovori se za sestanek s starejšo sodelavko, ki dobro pozna izdelek in jo prosi za dodatne informacije in gradivo. Odide k frizerju in si uredi frizuro, da se dobro počuti v svoji koži. Pripravi si dobro predstavitev, ki jo doma večkrat vadi pred ogledalom. Na jutro pred predstavitvijo čuti vznemirjenje, ki pa ga zazna kot prijetno, saj je ponosna nase, da je zbrala pogum in se tako aktivno lotila problema. Problem javnega nastopanja je sprejela kot izziv za osebno in poklicno rast. Ko stoji pred občinstvom, trema izgine že v prvi minuti in Teja se počuti suvereno in dobro opravi predstavitev.
Trema, ki jo je občutila Teja je stimulativna trema. Tejo je trema motivirala, da je ocenila svoje sposobnosti in se je še bolj pripravila na situacijo. Takrat, ko se je Teja znašla v situaciji pred katero je občutila tremo, je trema prenehala in svojo nalogo je dobro opravila.

Zaviralna trema

Ker pa ima vsak od nas svoja merila po katerih ocenjuje svojo pripravljenost in sposobnost za neko nalogo, nastane težava, ko so ta pričakovanja nerealno visoka in ima oseba perfekcionistična merila. Takrat oseba običajno občuti zaviralno tremo, ki se kaže kot umik ali izogibanje določeni situaciji. Ker oseba oceni, da je nepripravljena na situacijo, se ji zato izogne. To je lahko v nekaterih situacijah sicer povsem ustrezno, a le takrat ko je naša ocena realna.
Mitja je mlad pedagog, ki že eno leto prelaga opravljanje strokovnega izpita, ki bi mu sicer omogočil napredovanje v službi in boljše plačilo. Mitja je bil odličen študent, za priprave na izpit si je vzel tudi študijski dopust in je učenju posvetil nekaj mesecev. A vsakič, ko se bliža izpitni rok, se njegov strah, da se ni dovolj dobro pripravil in da se bo osramotil povečuje do te mere, da se odjavi od izpita.

Trema je koristno čustvo!

Proti tremi se ni potrebno boriti! Trema je dobro in koristno čustvo, ki nam pomaga, da se aktiviramo in se še bolje pripravimo na neko za nas pomembno situacijo. Raziskave kažejo, da trema običajno v prvih nekaj minutah, ko smo »na odru« izgine. Tudi najbolj prekaljeni govorci povedo, da občutijo tremo preden stopijo na oder in da imajo radi to prijetno vznemirjenje, ki jih aktivira, da opravijo še kakšno vajo več in tako povečajo zaupanje v svoje znanje.

Avtorica: Maja Koren Kocjančič
april 2016

……………………………….

Sorodne povezave: Trening asertivnosti in Psihoterapija

Bi bili radi redno obveščeni o naših aktivnostih in novostih?

Prijavite se na naše e­-novice. Zagotavljamo vam, da vam bomo pošiljali le aktualne in zanimive informacije.
Zavezujemo se, da bomo vaše osebne podatke varovali v skladu z veljavno zakonodajo.