Vzgoja in kritika

Večina staršev vzgaja na način, ki so ga prenesli iz svoje družine. Mladi starši pogosto želijo vzgajati svoje otroke drugače kot so bili sami vzgajani, a ker nimajo ustreznih informacij in znanja, pogosto ponavljajo iste napake in slišijo sebe, kako otroka kritizirajo na isti strog način, kot so bili kritizirani sami.

Tako kot starši kaznujejo in kritizirajo otroka, tako otrok kaznuje in kritizira sebe, saj ponotranji odnos staršev do sebe. Zato je pomembno, da se starši naučijo ustreznega načina podajanja kritike.

KRITIKA

Kdaj kritiziramo? Takrat, ko je za nas vedenje druge osebe nesprejemljivo in želimo, da oseba to vedenje spremeni.

Običajno kritiko pojmujemo kot nekaj negativnega in slabega. Slovenci jo najpogosteje razumejo kot napad nase, kot katastrofo. Zato si kritike ne želijo in se je tudi izogibajo. Ker verjamejo, da drugi o njih misli slabo in so zato slabi v celoti. V teorijo rečemo, da gre za enačenje osebnosti in vedenja. Oseba verjame, da je nevredna, če je njeno vedenje neustrezno. To je razlog, zakaj ljudje kritiko sprejmejo s takšnim strahom in občutijo toliko neprijetnosti ob tem.

A kritika ni sodba, ampak je mnenje druge osebe o našem vedenju. Ker vsak od nas na svet gleda s svojimi očmi, ima vsak svoje mnenje.

PODAJANJE KRITIKE

Podajanje kritike je običajno neprijetno opravilo, saj ne želimo, da bi se drugi počutili neprijetno. To je tudi razlog, zakaj drugim težko povemo, kaj nas moti. A če želimo, da drug spremeni neko svoje vedenje, ki nam ni všeč, moramo uporabiti kritiko.

Še posebej težko je podati kritiko svojemu otroku, saj ne želimo, da se počuti slabo in mu je neprijetno. A podajanje kritike je način vzgoje, saj tako starš otroku pove, katero njegove vedenje je primerno in katero ni. Gre torej za način učenja, saj otroka učimo, kaj je prav in kaj ne. In prej ko začnemo, laže bo otroku in tudi nam. Saj s pravilnim podajanjem kritike starši vzgojijo odgovornega, samostojnega in zadovoljnega otroka.

Pri podajanju kritike je pomembno, na kakšen način starši to počnejo in tega se lahko naučijo!

KONSTRUKTIVNA KRITIKA

Pri graditvi zdrave samopodobe, je pomembno, da starši otroku podajajo kritiko na način, ki je spoštljiv in jasen. Da otroku povedo, katero njegovo vedenje ni bilo ustrezno, kaj je naredil narobe (»Nisem zadovoljna s tem, kako si pospravila sobo. Na tleh je ostalo še veliko igrač.« ) ne pa da kritizirajo njegovo osebnost (»Si neroden-a, len-a, površen.a..«).

Neprimerna kritika je torej kritika, ki je podana na osebnost otroka. Ker otrok tako dobi sporočilo: »Nisem v redu, takšen kot sem. Z mano je nekaj narobe!«

Otrok vzame nase takšne kritike in se počuti slabo. Otrok, ki ne verjame, da je dober, tudi ko naredi napako, se izogiba reševanju težav, saj se počuti nesposobnega in nemočnega. Ker ne zaupa v svoje sposobnosti, za težave krivi sebe ali druge.

Nasprotno pa se otrok, ki verjame v svoje sposobnosti, sooča s problemi in išče rešitve, ker se ne boji narediti napake. Ker verjame, da je v redu, tudi če naredi napako, sprejeme, da ne zna vsega, prosi za pomoč in tako kreativno rešuje težave.

Zato je pomembno, da starš otroku posreduje sporočila, da je dober, vreden in pomemben in mu, da dovoljenje, da naredi napako ter informacijo, kako jo popravi ali se iz nje nekaj nauči.

Če otrok razbije vazo se starš lahko odzove:

  1. Kritika na otrokovo osebnost, ki je neustrezna in nesprejemljiva:
    »Kako si neroden! S tabo je nekaj narobe! Zakaj si to naredil?«
  2. Kritika na otrokovo vedenje, to je konstruktivna kritika:
    »Jezna sem, da si razbil vazo. Ne dovolim, da po dnevni sobi brcaš žogo.«

Če kritiziramo otrokovo vedenje, ima možnost izbire in lahko popravi ali spremeni svoje vedenje. Če pa kritiziramo otroka kot osebnost, je ta v stiski in se počuti slabo, saj ne more ničesar spremeniti.

Napotki za podajanje konstruktivne kritike:

  • Kritiziramo le vedenje in ne osebe in lastnosti, ki jih ne more spremeniti.
    (namesto »Kakšna lenoba si« rečemo »Nisi pospravila kopalnice za sabo.«)
  • Konkretno povemo, katero vedenje nas moti
    (namesto »Nikoli ne pospraviš svoje sobe« rečemo »Danes po obisku prijateljice nisi pospravila sobe za sabo.«)
  • Izražajmo se jasno in direktno, ne iščemo ovinkov, saj tako nismo razumljivi
    (namesto »Koliko dela imam s pospravljanjem za vsemi vami« rečemo »Prosim te, da sam odneseš v koš svoje umazano perilo.«)
  • Stopnjevanje kritike:
    1. Kritiko stopnjujemo, če otrok ne upošteva naše kritike in ne spremeni vedenja (»Kot sem ti že rekla, želim, da ugasneš računalnik.«)
    2. mu napovemo kazen (»Če ne ugasneš računalnika, boš moral priti v kuhinjo.«)
    3. in če otrok kljub temu ne upošteva naše zahteve, izvedemo kazen (»Ugasni računalnik in pridi v kuhinjo!«.)

SENDVIČ TEHNIKA – pohvala osebe + kritika vedenja + pohvala osebe

Predstavljamo si, da je kritika klobasa, ki je položena med dve rezini kruha pohval. Ta način kritiziranja je zelo uporaben za majhne otroke, saj združimo dve pohvali in podamo eno kritiko na otrokovo vedenje.

Na začetku in na koncu izpostavimo pozitivne lastnosti osebe, vmes pa natančno povemo, katero vedenje osebe nas moti – kaj je oseba rekla ali naredila narobe in ne posplošujmo, ter se izogibamo uporabi stereotipov in besed »nikoli, vedno …«.

»Si krasen otrok, vendar me moti, ko vidim, da po jedi ne pospraviš posode za seboj, saj si sicer zelo vestna punca!«

Začnimo pri sebi!

Starši so otroku največji zgled. Otroci vidijo, kakšen odnos imajo starši do sebe, kako sprejemajo kritiko, kakšen odnos imajo do napak, do svojega telesa in tudi kakšen je odnos med partnerjema. V družini si otroci najprej oblikujejo predstavo o tem, kakšni smo odrasli in kakšen je ta svet. Če je to varen prostor, kjer so starši zadovoljni in se medsebojno spoštujejo, je to zelo dobra popotnica za dobro otrokovo samopodobo. Če rešujemo težave in nanje gledamo kot na izzive, tako dajemo otroku jasna sporočila in dober zgled. Če znamo poiskati pomoč, ko se čutimo nemočni, pomeni da si dopuščamo delati napake in smo kreativni pri iskanju rešitev. Če ima starš sam težave s sprejemanjem ali podajanjem kritike, lahko to vidi kot priložnost za osebno rast in učenje ustreznega načina komuniciranja, ki ga bo prenesel tudi na svojega otroka.

Kdaj poiskati pomoč?

Če starš ne zaupa vase, če se počuti krivo, da ni dovolj dober in ne najde načinov, kako otroku postaviti mejo, je vse bolj izčrpan in se začne vrteti v začaranem krogu. Pogosto se mamice znajdejo ujete v takšnem krogu, ko se razdajajo pri skrbi za otroka in družino preko svojih moči, so vse bolj utrujene, tudi partnerski odnos se vse bolj krha, a ne najdejo prave poti. Takrat je skrajni čas, da poiščejo ustrezno pomoč zase.

Kje najti pomoč?

Starševstvo je vloga, ki se je moramo naučiti. Kvalitetne informacije o vzgoji otroka so staršem dobrodošla podpora. Te informacije lahko najdejo starši v priročnikih, na raznih delavnicah, predavanjih ali v obliki individualnih svetovanj in psihoterapije. Na trgu je široka paleta ponudbe pomoči družinam, ki jo nudijo svetovalnice, centri za pomoč ali ustrezni usposobljeni svetovalci ali psihoterapevti. Običajno izhajajo iz različnih teoretskih prepričanj, zato je smiselno raziskati, kaj nam je kot staršu blizu.

Treningi asertivnosti. Za zelo učinkovite pri učenju učinkovite komunikacije in izboljšanja samozavesti so se izkazali tudi treningi asertivnosti, ki temeljijo na tem, da udeležencem dajo konkretne informacije, kako ravnati v posamezni situaciji (kako sprejeti in kako podati kritiko, kako reči ne, kako dati pohvalo, izboljšati samopodobo..).

Pohvala kot protiutež kritiki

Kritika je le ena izmed veščin, ki so bistvene pri vzgoji ne preveč razvajenega in ne preveč poslušnega otroka. Poleg kritike in kazni sta pri vzgoji zelo pomembni veščini še pohvala in nagrada ter starševske zahteve. S kritiko in kaznijo otroku povemo, katerega njegovega vedenja en odobravamo in je neustrezno. S pohvalo in nagrado, pa otroku povemo, katero njegovo vedenje je ustrezno.

Za konec pa še …

Kritiziram vedenje, ne osebe in lastnosti, ki jih ne more spremeniti.
Povejmo otroku, da je krasen in da ga imamo radi!

Avtorica: Maja Koren Kocjančič
julij 2016

……………………………….

Sorodne povezave: Psihoterapija in Osebno svetovanje

Bi bili radi redno obveščeni o naših aktivnostih in novostih?

Prijavite se na naše e­-novice. Zagotavljamo vam, da vam bomo pošiljali le aktualne in zanimive informacije.
Zavezujemo se, da bomo vaše osebne podatke varovali v skladu z veljavno zakonodajo.