M: 031 426 360
Veščine komuniciranja so pomembne na vseh življenjskih področjih, saj ljudje težimo k temu, da bi bili razumljeni in sprejeti. Poznamo štiri različne načine komuniciranja, ki jih uporabljamo izmenično glede na življenjske situacije. To so agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno komuniciranje oziroma vedenje.
Beseda asertivnost je v slovenskem prostoru slabo poznana. Izhaja iz anglosaksonskega jezikovnega območja. Njena korena »assert« in »be assertive« pomenita zahtevati nekaj, zagovarjati se, postaviti se za svoje pravice, izražati gotovost in samozavest.
Najbližji sopomenki asertivnosti sta besedi samozavest in samozavedanje, ki pa ne opišeta njenega širokega pomena. Samozavest pomeni le zaupanje v svoje sposobnosti, asertivnost pa je veliko širši pojem. Asertivnost pomeni način vedenja, mišljenja in komuniciranja, pri katerem tako na besednem kot telesnem nivoju jasno in odločno izražamo svoje potrebe, čustva, želje in mnenja na način, ki je spoštljiv tako do nas kot tudi do sogovornika. Aseretivnost pomeni tudi zmožnost izbiranja in spreminjanja svojega vedenja.
Neasertivne načine vedenja smo se naučili tekom vzgoje in kažejo na to, da imamo nizko samozavest. Pogosto jih uporabljamo v stresnih situacijah, ko se na dogodke odzivamo refleksno in posegamo po že znanih rešitvah, ki pa nas ne vodijo do zadovoljujočih odnosov. A nefunkcionalno vedenje lahko spremenimo in se naučimo asertivne komunikacije. Pri tem je pomembno, da krepimo svojo samozavest in izhajamo iz spoštovanja sebe in drugih ter zavzamemo tako imenovano pozicijo »Jaz sem v redu, ti si v redu.«
Za agresivno vedenje je značilno, da oseba komunicira iz pozicije »jaz sem v redu, ti nisi v redu«. To pomeni, da oseba, ki je agresivna, ne spoštuje, upošteva in sprejema sogovornika, pogosto je žaljiva, arogantna in napadalna ter se za vsako ceno trudi priti do svojega cilja. Takšno vedenje ji kratkoročno prinaša občutek moči in samozadostnosti, a v sebi se pogosto počuti negotovo, osamljeno in krivo.
Za manipulativno vedenje je značilno, da oseba z ukano doseže zastavljen cilj. Komunicira iz pozicije »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.« Pritiska na druge, v njih vzbuja občutke krivde, prevzema nadzor nad njimi, je maščevalna, sarkastična in zato pogosto v konfliktih. Takšno vedenje kaže na nizko samospoštovanje, zanikanje svojih čustev in potreb ter osebo pogosto vodi v osamitev.
Za pasivno vedenje je značilno, da oseba izhaja iz pozicije »jaz nisem v redu, ti si v redu.« Oseba, ki se vede pasivno ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje in drugim pusti, da se odločajo namesto nje. Pogosto se smili sama sebi, se počuti brez moči, se obtožuje in je vedno na voljo drugim. S takim vedenjem se sicer izogne kakšnemu konfliktu, a dolgoročno vse bolj trpi njeno samospoštovanje, saj se oseba ne zna postaviti zase.
Asertivno komuniciranje izhaja iz pozicije »jaz sem v redu, ti si v redu«, izhaja torej iz spoštovanja sebe in sogovornika. Gre za način učinkovite komunikacije z drugimi, pri katerem se izražamo jasno, samozavestno, a na spoštljiv način. To pomeni, da sklepamo kompromise, sprejemamo komplimente, uporabljamo ustrezno telesno govorico, prevzemamo odgovornost za svoje vedenje in smo akterji svojega življenja.
Kratek test vam bo v pomoč pri iskanju odgovora, ali se vedete asertivno:
Če ste na vsaj dve vprašanji odgovorili z DA, pomeni da se ne znate postaviti zase in da je vaše vedenje neasertivno.
Asertivnost nam pomaga pri tem, da se počutimo močnejše in verjamemo v lastno zmožnost odločanja, drugim izražamo svoje misli in občutke ter zanje prevzamemo odgovornost, smo zadovoljni s seboj in imamo dobro samopodobo, rešujemo vsakodnevne konflikte in imamo zadovoljujoče medsebojne odnose ter smo zadovoljni s svojim življenjem.
Asertivnosti se lahko naučimo na treningih asertivnostih, seminarjih, v psihoterapevtskem procesu, z branjem ustrezne literature in tudi z opazovanjem samozavestnih ljudi v naši okolici.
Z asertivnimi tehnikami se naučimo jasno izraziti svoje mnenje, si upamo biti to, kar smo in smo aktivni akterji svojih življenj.
Kako izboljšamo svoje asertivno vedenje?
Asertivnost povečamo, če krepimo svojo samozavest in si tako povečamo zaupanje vase ter v odnosih izhajamo iz pozicije »Jaz sem v redu, ti si v redu«.
Nenazadnje lahko učenje asertivnega vedenja razumemo tudi kot proces osebne rasti, katere namen je večje zadovoljstvo v odnosih in življenju.
Avtorica: Maja Koren Kocjančič
januar 2015
.....................................
Sorodne povezave: Trening asertivnosti in Psihoterapija
Prijavite se na naše brezplačne e-novice ter bodite obveščeni o raznovrstnih dogodkih in delavnicah.
Center za krepitev samozavesti T.A.,
avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.