Mobing

Ali zadnje opozorilo, da se naučimo postaviti zase?

Kaj je mobing?

Beseda mobing izhaja iz angleškega glagola 'to mob', ki pomeni "napasti, planiti na, lotiti se koga".

Definicija mobinga je sistematično dalj časa trajajoče slabo ravnanje med zaposlenimi (sodelavci, nadrejenimi, podrejenimi) v določenem delovnem okolju, ki lahko povzroči socialne, psihološke in zdravstvene težave pri posamezniku, če traja dalj časa.

Različni avtorji opredeljujejo mobing kot ponavljajoče se dalj časa trajajoče napade na eno osebo v delovnem okolju ali kot konfliktno, nespoštljivo komuniciranje na delovnem mestu, pri čemer je prizadeto posameznikovo dostojanstvo, samopodoba ali je ogrožena njegova zaposlitev.

Mobing zajema žalitve, grožnje, kričanje, zatiranje, poniževanje, širjenje govoric, nevljudno vedenje z namenom prizadeti drugega, s ciljem, da se posameznika socialno izključi oziroma se ga izloči iz organizacije. Raziskave v tujini so pokazale, da lahko mobing poteka na vseh ravneh, najpogosteje med sodelavci na isti hierarhični ravni, ki ga izvaja posameznik ali skupina. Tarča mobinga pa je pogosto tudi nadrejeni.

Vzroki za nastanek mobinga

Med najpogostejšimi vzroki za nastanek nesorazmerja moči v organizaciji so nejasne pristojnosti zaposlenih, nejasno vodenje, neustrezna organizacija dela, velika tekmovalnost in predvsem nezadostna komunikacija. Za osebe, ki izvajajo mobing je tipičen agresiven način vedenja, za osebe, ki so v taki komunikaciji v podrejenem položaju, pa je tipično pasivno vedenje.

Kako se začne mobing?

Mobing se začne z nerešenim konfliktom med dvema ali večimi zaposlenimi. Pogosto je nadaljevanje in stopnjevanje nerešenega konflikta. Zaradi nerešenega konflikta se začne komunikacija med dvema ali večimi zaposlenimi zaostrovati in vključuje vse več nespoštljivosti, neupravičenih kritik in manipulacij. Takšna dalj časa trajajoča situacija ima na vpletene neugodne posledice, saj se lahko kaže kot vsakodnevni stres, izčrpanost ali posamezne zdravstvene težave.

Zakonske podlage

V slovenski delovni zakonodaji je trpinčenje na delovnem mestu opredeljeno kot oblika kršitve človekovega dostojanstva, ki je ena ena temeljnih človekovih pravic zajamčenih v Ustavi. Zakon o delovnih razmerjih izrecno prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Osebe, ki so izpostavljene trpinčenju na delovnem mestu, si lahko varnost zagotovijo tudi po pravni poti; s tožbo lahko zahtevajo odškodnino za posledice mobinga ali pa sprožijo kazenski pregon zoper storilca kaznivega dejanja. Trpeči lahko vloži prijavo na policiji, obrne pa se lahko tudi na delovno inšpekcijo.

Kaj mobing ni?

Izraz mobing se ne uporablja za označitev vsakega neustreznega vedenja.Vsak konflikt med sodelavci ali nadrejenimi še ne pomeni mobinga. Tudi dodeljevanje nalog nadrejenega ne pomeni mobing, saj je to delo vodje. Tudi če vodja sprejeme odločitev s katero se podrejeni ne strinja, je to njegova naloga. Meja, kaj mobing je in kaj ni, je torej zelo tanka. Glavno merilo pa je nesorazmerje moči med udeleženci komunikacije.

Govoriti o mobingu je postalo zelo moderno. V organizacijah se pogosteje oznanja, da se nad nekom izvaja mobing, ko je ta v fazi nujne reorganizacije in večjih sprememb, pa se posamezniki počutijo nemočne in začnejo manipulirati ter na tak način želijo preprečiti spremembe. V tem primeru gre za lažno žrtev ali širjenje lažnih obvestil, da se nad nekom izvaja mobing.

Posledice mobinga

Če napadeni oziroma oseba, ki je v delovnem okolju zaradi neustrezne komunikacije v podrejenem položaju, ne najde primernega načina obrambe in dopusti, da se njena vloga žrtve krepi, lahko to zelo negativno vpliva na njeno samovrednotenje in posledično na njeno zdravje. Zaposleni napete odnose in nerešene konflikte lahko doživljajo kot stres oziroma preobremenjenost, ki se pri posameznikih manifestira na različne načine. Nekateri zaradi prevelikih psihičnih obremenitev pogosteje zbolevajo in odhajajo na bolniški dopust, spet drugi se zatečejo v zasvojenost, ali pa težave v službi kompenzirajo doma.

Mobing pa ima posledice tudi za celotno organizacijo. Če vodja in zaposleni dopuščajo nespoštljive odnose in zanikajo težave v medsebojni komunikaciji, se njihova delovna klima slabša, kar ima za posledico zmanjšanje produktivnosti, inovativnosti, poslovnega ugleda, timskega sodelovanja in motivacije pri zaposlenih kot tudi vse več bolniških odsotnosti in odpovedi ter s tem posledično večjih stroškov.

Kaj lahko naredimo, da nismo žrtev v komunikaciji in da preprečimo mobing?

  • Če nas nekdo prekinja medtem ko govorimo, mu povemo, da nas to moti in da želimo dokončati, kar smo nameravali povedati.
  • Ločimo med osebno zavrnitvijo in zavrnitvijo našega mnenja. Če nadrejeni ali sodelavec ne upošteva našega mnenja, je to njegova pravica in odločitev. To ne pove ničesar o nas samih. Mi smo vredni dostojanstva, četudi se kdo ne strinja z nami. Naša naloga pa je, da izrazimo svoje mnenje, ko to želimo.
  • Če dobimo nejasna oz. nasprotujoča si navodila za opravljanje dela oz. če ne razumemo navodil, prosimo za pojasnilo.
  • Če prejemamo anonimna pisma ali elektronsko pošto, ki se nanaša na kritko našega dela ali celo grožnje, to omenimo na skupnem timskem sestanku vseh zaposlenih oziroma se obrnimo na sindikalnega zaupnika v podjetju. Pomembno je, da o tem glasno spregovorimo in se ne pustimo ustrahovati.
  • Če prejememamo kritike glede svojega dela, naprej preverimo, če so upravičene. Če kritike niso upravičene, sogovorniku jasno in umirjeno povemo, da se ne strinjamo z njegovim mnenjem.
  • Če se zaradi preobilice dela počutimo preobremenjene in/ali če menimo, da opravljamo delo, ki ni naše ali delo, ki je pod ravnijo naše usposobljenosti, se o tem pogovorimo z nadrejenim. Naloga vodje je, da razporeja dela. Naša odgovornost pa je, da ga opomnimo, če ne opravljamo nalog, ki so zapisane v pogodbi o zaposlitvi ali imamo v zvezi z opravljanjem dela težave.
  • Če imamo občutek, da se nam nadrejeni ali sodelavec izogiba in nam prikriva za nas pomembne informacije, zahtevamo sestanek z njim in terjamo informacije, ki so pomembne za naše delo.
  • Kritike našega dela ne enačimo s kritiko osebnosti. Če kdo v delovnem okolju kritizira naš življenjski slog oziroma naše osebno življenje, se ne zagovarjamo, ampak mu odločno povemo, da je to naša intima, o kateri nima pravice soditi (veroizpoved, spolna usmerjenost, življenjski slog ipd.).
  • Če imamo občutek, da se nas sodelavci izogibajo ali nas celo ignorirajo, razmislimo, kaj lahko sami naredimo za izboljšanje odnosov.
  • Če dobimo informacijo, da se o nas širijo neutemeljene govorice, laži ali da nas sodelavci blatijo, se zavejmo, da je to početje slovenski nacionalni šport. Najpogosteje je vzrok takšnemu vedenju zavist. Očitno imamo nekaj, kar drug nima. In da bi se drug počutil enakovredno, nas želi ponižati v očeh drugih. Poskusimo vzeti govorice, ki nam pridejo na uho, s humorjem in jih obrnemo sebi v prid. In pa predvsem ostanimo mi tisti, ki ne obrekujemo in širimo govoric o drugih.
  • Če se pogosto zapletamo v konflikte z istim sodelavcem oziroma nadrejenim, se pogovorimo z njim in mu povejmo, da nas ta odnos obremenjuje. Govorimo v prvi osebi (jaz mislim, jaz čutim...).
  • Zavedajamo se, da je služba javni prostor, kjer nosimo maske in smo v eni izmed vlog.
  • Prenehajmo biti žrtve! Zavzamimo pokončno držo telesa, jasno izražajmo svoja mnenja in se zavedajmo, da nas nihče ne more užaliti, če mu tega ne dovolimo.
  • Prevzemimo odgovornost za svoj način komuniciranja. Če smo dalj časa dopuščali, da so sodelavci oz. nadrejeni z nami komunicirali nespoštljivo, bo potrebne veliko energije, ko se bomo začeli postavljati zase.
  • Poiščimo strokovno pomoč, če nas odnosi na delovnem mestu obremenjujejo v takšni meri, da to vpliva na naše zdravje in počutje in se izurimo v uporabi komunikacijskih tehnik. Okrepitev samozavesti je najboljša osebna obramba.
  • Če smo naredili, vse kar je bilo v naši moči in se v delovnem okolju še vedno počutimo slabo, je smiselno, da si poiščemo drugo zaposlitev. Nihče ni nezamenljiv. Zakaj bi vztrajali v situaciji, ki je ne moremo spremeniti in je slaba za nas? Naša odgovornost je, da poskrbimo za svoje zdravje in smo do sebe spoštljivi. Nekateri ljudje se pač ne ujamejo. Morda bo pa naslednja služba kraj, kamor bomo radi hodili in se bomo počutili spoštovane.

Poiskati pomoč

Če nas odnosi na delovnem mestu obremenjujejo v takšni meri, da to vpliva na naše zdravje, počutje in vsakodnevno funkcioniranje, je smiselno, da poiščimo strokovno pomoč psihoterapevta in/ali se vključimo v skupino za krepitev komunikacijskih veščin (trening asertivnosti). Sodelavci in nadrejeni nas ne hipnotizirajo, ampak smo mi sami tisti, ki izbiramo svoje. In izurjenost v uporabi komunikacijskih tehnik je najboljša osebna obramba.

Skozi treninge asertivnosti se lahko naučimo komunikacijskih veščin, ki nam bodo pomagale, da se postavimo zase na asertiven način, to je način pri katerem spoštujemo sebe in sogovornika. Nekatere teme, ki so v obliki vaj obravnavane na treningih asertivnosti so: tehnike kritiziranja oz. sprejemanja kritike, tehnike podajanja in sprejemanja pohval, asertivna govorica telesa, različni načini vedenja in ostale, ki so nam v veliko pomoč, da se ustrezno odzovemo takrat, ko je sogovornik do nas hote ali nehote žaljiv in želimo obraniti svoje dostojanstvo.

Osebno svetovanje ali psihoterapija kot pomoč pri krepitvi samozavesti

Če nam bolj ustreza intenzivni in individualni pristop pri reševanju težav, je smiselno da si poiščemo pomoč strokovnjaka, ki izvaja osebno svetovanje ali psihoterapijo. Svetovanje je odnos, v katerem svetovalec pomaga klientu, da se bolj učinkovito sooča s problemi in različnimi življenjskimi izzivi ter tako živi bolj kvalitetno življenje. Psihoterapija se od svetovanja razlikuje po načinu in trajanju obravnave. Psihoterapija pomeni poglobljen proces zdravljenja psihičnih težav. V zaupnem odnosu terapevt pomaga klientu pri prepoznavanju in primernem izražanju čustev, pri spremembi svojih prepričanj, čustev in vedenja, ki ga ovira v medsebojnih odnosih in povzroča nezaželene simptome ter tako pomembno vpliva na kvaliteto njegovega življenja. Iti po pomoč, ko se znajdemo v stiski zaradi slabe delovne klime in obremenjujočih odnosov na delovnem mestu, pomeni iti po moč zase in prevzeti odgovornost za svoje življenje.

Avtorica: Maja Koren Kocjančič
junij 2014

.....................................

Sorodne povezave: Psihoterapija in Osebno svetovanje

 
 
 

Želite biti na tekočem s članki in našimi dogodki?

 

Prijavite se na naše brezplačne e-novice ter bodite obveščeni o raznovrstnih dogodkih in delavnicah. 

    1. Center za krepitev samozavesti Maja Koren Kocjančič varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.